Škrjanec je učil otroke, da v njegovem gnezdu ne uporabljajo besed ne-bom, ne-vem, ne-znam. Potem pa pride v Krtino epidemija Covid in z njo uvoženi minister iz daljne dežele dr. Sato Kismi Nivo. Tedanji novi minister v takratni vladi sivih mož je vsa pravila postavil na glavo.
Bit ministrovega programa je bil »NE BITI in NE DATI« Uvedel je uradniško prakso utemeljeno na filozofiji (ne)prava in (ne)kulture. Cilj je bil doseči (ne)svobodo. Ne pravo je izkazoval z odreditvijo neplačil avtorjem po pogodbah dogovorjenih in izvedenih projektov.
Zadnji primer so bila neplačila Krtinskega filmskega centra. Filmski producenti so dogovorjene filme posneli. Obljubljenega denarja ni bilo. Film Oaza je bil predvajan na Beneškem festivalu. Minister denarja ni dal. Uradnikom na ministrstvu za finance je ukazal,
da ne obravnavajo zahtevkov za izplačilo. Medresorske skupine ni sklical.
Spisal je nova (ne)zakonska pravila in v okviru medijske zakonodaje ni dal državnih oddajnikov RTV Krtini. Odločil se je vzeti del naročnine javni televiziji. Javno RTV Krtino je ocenil kot nevarno, levičarsko in jo poslal na beraško palico. Opozorila, da ne bo več snemala domačih nadaljevank in ne filmov, da ne bo orkestra in big band zasedbe, ministra niso zanimala. Z izostankom dokumentarnih oddaj je verjel, da bo prikril nečednosti pri vladanju.
Zaokrožilo je razmišljanje, da je samostojnih kulturnih delavcev, umetnikov, avtorjev, novinarjev preveč. Minister je verjetno vedel, da brez denarja za platno in barve ne slikar ne grafik ne moreta delati. Brez denarja za kamen, kovino ali les, kipar ne more klesati, rezbariti, še manj ulivati v bronu. Novinar brez plače ne more preživeti. Z zmanjšanjem financiranja naj bi se zmanjšala njihova kritičnost. Kulturnikom je namenil: ali ne delo ali zadnji medij – golo telo.
Oblast ima srečo, da je namesto pisanja grafitov po fasadah ali risanja po razkošnih limuzinah postalo priljubljeno tetoviranje na golo kožo. V prvih primerih bi se policija ukvarjala s prekrški ali celo kaznivimi dejanji poškodovanja tuje stvari. Pri risanju po najlepši stvaritvi narave pa lahko umetniki sledijo modnim trendom in vsaj na mikro ravni zadostijo umetniški žilici. Težava bo nastala, ko se bodo pripravljale retrospektive del in bodo v galerije namesto slik postavljali imetnike tetovaž, nosilce umetniških stvaritev. Pričakovati je pripis – razstava zajema obdobje (ne)kulture v Krtini.
Upanje je ostalo – tujina. Tako kot je Marina Abramović pred desetletji odšla iz svobodni kulturi nenaklonjene države, se mnogi naši avtorji vse bolj uveljavljajo v tujini. Med njimi je Branko Šmon. Branko Šmon je nagovoril obiskovalce Penninskih Alp v Švici s projektom »Earth plastic view«, Matterhorn Art Project. Z nazornim prikazom na pogorju piramide Matterhorna, 4.478 m visoke gore, je prikazal volumen 7 bilijonov ton svetovne plastike v letu 2019, ki je obsegal volumen 14 kubičnih kilometrov in volumen plastike leta 2035. Multimedijske skulpture so bile postavljene na šestih mestih s pogledom na zaščitni znak Švice goro Matterhorn in v samem centru Zermatta.