V Krtini javnost pričakuje več kulturnih dogodkov. Samo plačal ne bi nihče. Morda, če gre za lahkotno igro, z enostavnimi skeči in razumljivo na prvi pogled.
Tak odmevnejši kulturni dogodek je bila predstava z zasedbo samih dam, za katerega so Krtinčanke in nekaj korajžnih Krtinčanov, spremljevalcev, iz lastnega žepa plačali po 27 EUR za sedež v dvorani. Povpraševanje je bilo tako veliko, da so se nastopajoče umetnice odločile in takoj razpisale še pred-predstavo. Gledalke in gledalci so doživljali ekstaze smeha. Petje in domiselne skeče je prekinjalo navdušeno ploskanje. Ena od umetnic se je pri naslonitvi na mizo ob kulisi tako vživela, da je ne igrano padla in po koncu predstave končala na urgenci. Na koncu se aplavz kar ni in ni nehal.
Ko je za navdušenje nad kulturo slišal Ježek, se je po poslušanju svoje pesmi: »Za objavo je prišla novica« 1 odločil, da pride v Krtino. Izbral je oder postmodernega gledališča APT. Opremil se je z venčkom osebno izpovednih pesmi, ki jih je posvetil svoji vnučki Nani. Dotaknil se je Naninega rojstva, razkrival veselje Ježka kot dedka. Za nastop si je sposodil Nanin glas in stas. Opremil se je z ekipo prvovrstnih glasbenikov, pevko in z Nano izvedel nastop. V ozadju je posedel dedka. Dedka je zaigral gledališki prvak, večni Rifle. Ko so se dvignili odrski zastori, je Ježku zastal dih. Nana je stala pred na pol prazno dvorano. Za prazne sedeže niso krivi gledalci v dvorani, temveč množica, ki je ostala doma in prihranila deset evrov. V zahvalo obiskovalcem sta se Ježek in Nana doživeto in neposredno sprehodila od Naninega rojstva in novice, da Ježek ni le Ježek, da je tudi dedek. Prečkala sta vnučkino brezskrbno otroštvo, odraščanje. In se preko pesmi: »Rod rodu si roko podaja« dotaknila večnosti. Večnost bivanja določajo vezi med drobnimi členi v neskončni verigi življenja. Ježek je objavil svetu in teatru, da je Nana shodila, nato dobila kar dva zoba. Krtinčanom je povedal, da kljub pametnim telefonom in celodnevni zaposlenosti malemu otroku še vedno pomeni in zanj velja nad vse: »Ata je, ata …«. In da je Nana iz časov, ko so bili telefoni še na žici. Ježek ni pozabil na obvezno uspavanko. Nato se je ponorčeval iz sebe, ker v nasprotju z ostalimi odraslimi rad prebira pesmi. Seveda ni manjkal niti Medo. Prostor se je zavrtel ob Vrtiljaku. Ob aspirinu Ježka dedka niti bolezen ni zaustavila. Z Nano in dvorano APT sta se zasukala v igri življenja, »svetu brez konca in kraja«… . Pet desetin gledalcev je ploskalo za pet stotin Krtinčanov. Kljub temu je Ježek potočil solzo za vsemi, ki morda zaradi menopavze, ali hitrosti bivanja, ne čutijo klica večne poezije, ne prisrčnosti vnukinje, ne modrosti dedka, ne vrtiljaka življenja, ne poeta Ježka.
Ostaja upanje. V Krtini je zaživela javna Univerza in združila vse visokošolske zavode pod eno streho. Univerza bo izvir razumnikov, strokovnjakov, odprtih ljudi. Upanje je, da med njimi dobimo končno meščane, ki jim ne bo predrago plačati simbolično ceno vstopnice za predstavo v APT gledališču.
Posamezna vsebina in naslovi pesmi povzete po Frane Milčinski – Ježek, Nanine pesmi, Zavod Morpheus, po nastopu februarja 2019 v Novem mestu.